Pravijo, da imam verjetno nevidno vez z metulji. Zakaj? Zato, ker lahko v objektiv fotoaparata ujamem utrinke metuljev tako, da se jim približam povsem blizu, brez da bi jih preplašila.

Metulje imam rada kot živali, kot bitja, ki so krhka, a hkrati tako mogočna in močna v obdobjih svoje preobrazbe. Metulji me spremljajo že celo življenje ne le ob prelomnicah, pač pa tudi na moji ustvarjalni poti. Upodabljam jih na slikah, voščilnicah, na unikatnem avtorskem nakitu. Fascinirajo me, ker so tako raznoliki, neponovljivi, svobodnega duha, plemeniti, v stiku z nebom in zemljo. Hkrati so gradnik med svetom živih in umrlih, tako pravijo stari zapisi.

Metulj, ki bi se ga bila lahko dotaknila, če bi to hotela.

Že stari Grki so Erosa in Psiho upodabljali obkrožena z metulji, zato morda še dandanes pravimo, da čutimo “metuljčke” v trebuhu, ko se zaljubimo.

Nič nenavadnega torej, da sem si za svoj zaščitni znak izbrala prav metulja. Logotip na vsakih nekaj let zamenjam, a venomer prikazuje metulja v svoji prvobitni naravi.

Metulji so zanimivi, ker navkljub velikosti svojih kril, v primerjavi z njihovimi telesi, lahko letijo visoko in lahkotno, večini ljudem so neulovljivi, se pravi, da so previdni in se znajo izogniti nevarnostim, zmotijo jih le rosa, hlad in zahajajoče sonce, ko se malce utrudijo in pripravijo, da ležejo k počitku. Takrat jih je tudi najlažje opazovati ali ujeti v objektiv.

Dva metulja različnih vrst

Sličice v tem prispevku sem posnela v drugi polovici meseca avgusta 2020, ko sem se, povsem nenačrtovano, odpravila v bližnji gozd, ki je znamenit po sicer drugi vrsti metuljev, nočnih metuljih jamamajev. Ta gozd pa je tudi čarobno lep in sorazmerno ohranjen, saj skozenj teče potok s svojimi pritoki, v katerih teče pitna voda, ki je ni potrebno prekuhavati.

Metulj, obsijan s soncem

Na robu gozda se mi je odprl čudovit svet, s pogledom na, z jutranjim soncem obsijano jaso, ki so jo krasile živozelene poletne bilke, mogočne rože, čebele, ki so ležerno nabirale med, črmlji, ki so se nerodno kobacali po prašnikih cvetov, kačji pastirji, ki so svoja krilca nemirno zlagali skupaj venomer, ko sem se jim preveč približala in, seveda, ta čarobna barvita bitja – metulji.

Metulj s čudovitim vzorcem na krilih

Metulji vseh možnih oblik in barv, med njimi pa je moje oko pritegnila vrsta precej velikih metuljev z izjemno lepimi vzorci na krilih, ki so jih ponosno razkazovali v vsej svoji lepoti.

Metulj v bližini potoka, na robu gozda

Sprva nisem namerava narediti toliko posnetkov, saj sem se bolj iz radovednosti, kot česa drugega, približala metuljem na varni razdalji, da jih ne preplašim in naredila posnetek ali dva. Nato pa sta me fascinirala metulja, ki sta s svojimi velikimi krili nekajkrat zaprhutala nad mogočno in visoko potočno rožo, se vsedela nanjo in pričela piti sladke tekočine iz njenih nedrjev.

Metulj še iz žabje perspektive 🙂

Malce sem se še približala in zdelo se je, kot bi me metulja ne bila opazila. Pa še en korak bližje sem naredila, še drugega, stegnila roko k cvetu…in metulja nista odletela…še več, obrnila sta se proti meni, kot bi se zavedala, da sem tam (ali pa tudi ne), zdelo se je že, kot da me gledata s svojimi velikimi očmi, a sta nadaljevala z uživanjem ob jutranjem obroku.

Metulj v vsej svoji lepoti

Takrat sem naredila še tretji posnetek, pa četrtega in petega. Pomislila sem, da se morda metulji ne bojijo moje prisotnosti zato, ker so se ravno hranili in jih je slepilo močno bleščeče jutranje sonce. A sem takoj pomislila na številne druge priložnosti, ko sem se metuljem, tudi ob drugih delih dneva, lahko povsem približala. In res, stegnila sem roko še bližje, se povsem približala metulju, ki je še obsedel na cvetu, a se ni pustil motiti. Skoraj bi se ga bila lahko dotaknila s konicami prstov, vendar tega nisem storila, saj ga nisem želela motiti med obrokom, pa tudi…ko te živali spustijo medse, ko ti toliko zaupajo, da vstopiš v njihov svet, moraš to darilo spoštovati in biti hvaležen ter radosten, da ti je bila zaupana njihova naklonjenost.

Nato sem naredila še preostale posnetke in fotografirala še nekaj drugih metuljev iste vrste…le-ti so sproščeno in počasi letali nad cvetovi in sedali nanje. Obkrožena sem bila z barvitimi bitji, ki se na neki fazi svojega razvoja z močno borbo in trudom prebijejo skozi trdo lupino svojega ovoja, ga odvržejo, kot bi zavrgli staro življenje ter nato odletijo z na široko razprtimi krili, brez strahu, z upanjem in zanosom naprej, v novo, boljše in lepše življenje.

• Če vam je bil prispevek všeč, ga delite s svojimi prijatelji 🙂
• Imate še kakšno vprašanje ali komentar? Pišite mi na info@nina-kolar.com in z veseljem vam bom odgovorila v najkrajšem možnem času!

Avtorica članka: Nina Kolar, www.nina-kolar.com, 2001-2020, avtorske pravice: Unikatna darila. Kakršno koli kopiranje ali navajanje delov celotne vsebine ter slik tega članka ali le delov teh v komercialne namene ali javno, je prepovedano brez vnaprejšnjega privoljenja avtorice članka.

Deli s prijatelji/Share